Splošne informacije

Komu je namenjeno bivanje v Zavodu sv. Terezije?

Bivanje v Zavodu sv. Terezije je namenjeno starejšim osebam nad 65 let:

ki ne potrebujejo neposredne osebne pomoči;
z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami z manjšim obsegom potrebne neposredne osebne pomoči;
z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, kar terja stalno neposredno osebno pomoč.

Izjemoma so v Zavod lahko sprejete tudi mlajše osebe od 65 let, kadar Komisija za sprejem, premestitev in odpust presodi, da gre za prisotnost neozdravljive, kronične telesne bolezni (najpogosteje v terminalni fazi) in je takšni osebi zaradi potrebe po 24-urni negi in oskrbi le-to težko zagotoviti v domačem ali v drugem institucionalnem okolju. Takšne prošnje za sprejem običajno dopolnjujejo priporočila centra za socialno delo, socialne svetovalne službe bolnice itd. za sprejem, ki osvetlijo tudi spremljajoče socialne razmere.

Čeprav Zavod sv. Terezije sodi v skupino katoliških domov za starejše, je odprt tudi za neverujoče ter pripadnike drugih verstev.

Kje in kako prijavimo potrebo po oskrbi (in negi) v Zavodu sv. Terezije?

Obrazec »Prošnja za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo« je enoten za vse domove starejših v Sloveniji. Lahko ga prejmete v našem Zavodu v socialni službi, ali ga najdete na našem spletnem naslovu. Izpolnjenemu omenjenemu obrazcu je potrebno priložiti še:

fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je razvidno državljanstvo in stalno bivališče (ali pa se dokument da na vpogled ob osebni vložitvi prošnje),
»Mnenje o zdravstvenem stanju za uveljavljanje pravice do socialnovarstvene storitve« (obrazec izpolni osebni zdravnik ali zdravstveni zavod, ki je obravnaval uporabnika pred sprejemom v zavod), staro manj kot mesec dni,
izvedensko mnenje specialista psihiatra (ali nevrologa) v primeru diagnosticirane napredujoče demence in/ali drugih hujših oblik duševnih obolenj pri upravičencu storitve,
obrazec »Izjava o doplačevanju oskrbnih stroškov« (s katero se doplačnik storitve zaveže doplačevati stroške oskrbe v domu za upravičenca, kadar slednji za plačilo oskrbe sam nima zadostnih sredstev),
»Izjavo o postavitvi pooblaščenca za urejanje zadev v zvezi z nastanitvijo« (v primeru, da je upravičenec storitve pooblastil drugo osebo za zastopanje v postopku pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva).

Vlogo s prilogami nam lahko posredujete bodisi:

z redno pošto na naš naslov: Zavod sv. Terezije, Videm 33a, 1312 Videm Dobrepolje,
v e-obliki na naš e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.,
v e-obliki prek portala Skupnosti socialnih zavodov Slovenije,
osebno na naslovu Zavoda.

Na osnovi vloge, ki nam jo boste posredovali, vas bomo obvestili o njeni obravnavi, evidentiranju na listi čakajočih, ter možnosti sprejema.

Kako se dodeli status vaši prošnji za sprejem?

V obrazcu »Prošnja za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo« pod točko 18 – Kdaj želite začeti uporabljati storitve, mora biti razvidno, ali:

storitev potrebujete takoj (pomeni, da se z vami za sprejem v primeru prostega ustreznega namestitvenega mesta lahko takoj dogovorimo; status prošnje – aktivna aktualna),
storitev načrtujete koristiti kasneje po določenem časovnem obdobju (status prošnje – aktivna neaktualna),
oddajate prošnjo za sprejem zgolj za primer morebitne kasnejše potrebe (zgolj uvrstitev prošnje v evidenco; status prošnje – mirovanje neaktualna).

Kako dolgo je potrebno čakati na prosto namestitveno mesto?

Zavod sv. Terezije lahko sprejme 77 stanovalcev. Ker Zavod glede na nastanitveno zmogljivost velja za enega od najmanjših domov za starejše pri nas, je temu primerna tudi manjša pogostost sprostitve prostih mest. Večina stanovalcev je rezidentov Občine Dobrepolje in sosednjih občin, ki po nastanitvi v Zavod nimajo želje po premestitvi v druge domove. V večini primerov je prosto mesto posledica smrti stanovalca, zato čakalne dobe za sprejetje v Zavod z določeno zanesljivostjo ni mogoče napovedovati. Čakalna doba je odvisna tudi od psihofizičnega ter zdravstvenega stanja bodočega stanovalca ter od bivalnega standarda, ki ga želi.

Ali je namestitveno mesto v Zavodu mogoče rezervirati?

Rezervacija se sklepa za krajši čas, običajno za nekaj dni, da bodoči uporabnik storitve, ki mu je Zavod že posredoval obvestilo Komisije za sprejem, premestitev in odpust o možnem sprejemu v institucionalno varstvo starejših, lahko uredi vse potrebne zadeve s preselitvijo ali odpustom iz bolnišnice oz. zdravilišča. V izjemnih primerih, če se npr. hospitalizacija v bolnišnici ali zdraviliško zdravljenje nepredvidoma podaljša, imajo bodoči uporabniki oz. svojci možnost rezervacijo podaljšati za čas do odpusta iz bolnišnice oz. prihoda iz zdravilišča.

Cena rezervacije namestitvenega mesta na dan (glede na bivalni standard) je razvidna iz objavljenega cenika storitev Zavoda.

Ali ima Zavod sv. Terezije organiziran varovani oddelek za osebe z napredujočo demenco ali demenci sorodnimi stanji?

Zavod sv. Terezije ne sodi v skupino domov za starejše, ki imajo verificirani varovani oddelek za osebe z napredujočo demenco ali demenci sorodnimi stanji. Zavod pri osebah, ki potrebujejo oskrbo IV uporablja model osebnega spremljanja, ki ne posega v omejitev svobode gibanja (odsotnost tehničnega in osebnega varovanja). Model predstavlja integrirano obliko oskrbe IV. Poudarek je na načelu normalnosti, na timskem delu, na individualnem načrtovanju in na analizi tveganja.

Ali Zavod sv. Terezije izvaja tudi krizne namestitve starejših oseb?

Zavod sv. Terezije izvaja tudi krizne namestitve starejših oseb. »Krizna namestitev starejših oseb je nujna namestitev, ki izhaja iz potrebe po takojšnji pomoči (nasilje v družini, deložacija, hospitalizacija ali smrt osebe, ki skrbi za starejšo osebo, življenjska nevarnost zaradi demence ali drugih stanj) brez predhodnih pisnih priprav in obveščanj ter s trajanjem do 21 dni« (7. člen Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, Ur. l. RS, št. 38/04, 23/06, 42/07 in 4/14).

Kakšen bivalni standard nudi Zavod sv. Terezije?

V Zavodu je stanovalcem namenjenih 35 enoposteljnih sob (od tega jih ima 33 lastno kopalnico), 19 dvoposteljnih sob (od tega jih ima 15 lastno kopalnico), preostala 4 namestitvena mesta se nahajajo v dveh ločenih bivalnih enotah v naselju individualnih stanovanjskih hišic poleg Zavoda. Sobe stanovalcev nimajo balkonov. Zavod ima dve veliki terasi (od tega je ena pokrita).

Sobe stanovalcev v našem Zavodu so v celoti opremljene s pohištvom (bolniška električna postelja, nočna omarica, garderobna omara, miza s stolom, v skladu s potrebami posteljna jedilna mizica).

V pritličju Zavoda je gibalno neoviranim stanovalcem na voljo skupna jedilnica. Ob njej sta kavarna (z zunanjo teraso) in domska kapela za zadovoljitev duhovnih potreb, potrebe po miru in umiku v samoto. V kleti stavbe se za namen obravnave stanovalcev nahaja domska ambulanta, delovna terapija in fizioterapija. Tu je tudi frizerski salon zunanje najemnice (tudi za zunanje stranke). V prvem nadstropju je poleg skupnega dnevnega prostora že omenjena večja pokrita večnamenska terasa. Na južni strani se razprostira z drevnino, grmovnicami ter cveticami zasajen Cvetkin vrt s pohodno potjo ter vrtno uto.

Ali Zavod interesentom za storitev institucionalnega varstva omogoča možnost predhodnega ogleda programa?

Upravičenci do socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva starejših in/ali njihovi svojci, skrbniki, zakoniti zastopniki lahko vzpostavijo stik s socialno službo Zavoda in se dogovorijo za termin obiska.

Kako poteka ob prihodu v Zavod postopek sprejema?

Po tem, ko socialna služba Zavoda obvesti kandidata za sprejem v institucionalno varstvo (oz. njegovega svojca, skrbnika, zakonitega zastopnika) o možnem sprejemu, steče dogovor o dnevu in uri prihoda. Sprejemi v Zavod potekajo praviloma od ponedeljka do petka med 8.00 in 11.30 uro. Pred prihodom v Zavod mora bodoči stanovalec (oz. njegov svojec, skrbnik, zakoniti zastopnik) poskrbeti za pravočasen prenos osebnega zdravstvenega kartona od svojega dosedanjega izbranega zdravnika v domsko ambulanto.

Na dan prihoda v Zavod socialna služba v pogovoru s stanovalcem (odvisno od njegovega zdravstvenega stanja) in/ali svojci, skrbnikom, zakonitim zastopnikom, drugimi spremljajočimi osebami ugotavlja potrebe, želje in pričakovanja stanovalca. Pridobiva osnovne in nekatere druge anamnestične osebne podatke. Seznani z organizacijo domskih služb, načini sodelovanja in pritožbenimi potmi, možnostmi uveljavljanja posameznih socialnovarstvenih pravic, s hišnim redom in drugimi pomembnimi internimi akti. V podpis posreduje niz potrebnih izjav (npr. seznanjenost s postopkom sprejema, hramba osebnih dokumentov, pooblastilo za urejanje prijave bivališča, vročanje pošte; dovoljenje za zbiranje, obdelavo, shranjevanje, posredovanje osebnih podatkov; (do)plačilo oskrbnih stroškov, itd.) ter oblikuje vsebino Dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitev institucionalnega varstva.

Pristojni zaposleni v službi zdravstvene nege in oskrbe v vodenem razgovoru ugotavlja stopnjo samostojnosti novega stanovalca pri opravljanju temeljnih dnevnih življenjskih aktivnosti ter oblikuje načrt zdravstvene nege, v kolikor je ta potrebna. Celovito se seznani z zdravstvenim stanjem stanovalca – diagnostika, uvedena terapija, (specifičnosti) prehranjevanja, uporaba medicinsko tehničnih pripomočkov in inkontinenčnih pripomočkov, napotitve na zunanje specialistične preglede, operativne posege itd.

Zaposelni v domski pralnici prevzamejo in strojno označijo prinešena oblačila stanovalca v dom.

Hišnik – vzdrževalec je na voljo npr. za priključitev prinesenega tv sprejemnika, namestitev slik na stene ipd.

Kaj naj stanovalec ob sprejemu v Zavod prinese s seboj?

Stanovalec s seboj prinese svoja oblačila in obutev, pripomočke za osebno nego, neporabljena zdravila, medicinsko tehnične pripomočke (v kolikor so v njegovi lasti, torej niso izposojeni z naročilnico prek predstavnika ZZZS). Domovi za starejše kot izvajalci zdravstvene nege in rehabilitacije so v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja zavezani zavarovanim osebam iz svojih materialnih stroškov zagotoviti določeno vrsto pripomočkov, ki se v tem primeru ne predpisujejo na naročilnico, npr. standardni invalidski voziček na ročni pogon, bergle, hodulje, trapez za obračanje, blazine za preprečevanje preležanin, ter nekatere druge.

Če stanovalec želi lahko s seboj prinese osebne predmete od doma (npr. slike, dekorativne predmete, sobne rastline, TV sprejemnik), da bo prostor postal bolj individualiziran, domač, obogaten s spomini.

Kako je poskrbljeno za zdravstveno oskrbo stanovalcev?

Zavod glede na določila Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakona o zdravstveni dejavnosti zagotavlja ustrezno zdravstveno oskrbo stanovalcev. V Zavod iz Zdravstvenega doma Videm prihaja dvakrat tedensko (ponedeljek in četrtek) zdravnik, specialist družinske medicine. S prihodom stanovalca v Zavod postane domski zdravnik tudi osebni zdravnik stanovalca, v kolikor slednji s tem soglaša. V kolikor stanovalci potrebujejo zdravniško pomoč izven ordinacijskega časa domskega zdravnika, zdravstveno negovalna služba poskrbi za prihod dežurnega zdravnika ali nujne medicinske pomoči.

Delo domske psihiatrinje v skladu s sklenjeno podjemno pogodbo opravlja dr. med., spec. psihiatrije. V Zavod prihaja enkrat mesečno.

Kako je poskrbljeno za zdravstveno nego stanovalcev?

Zdravstveno nego stanovalcev izvaja zdravstveno negovalna služba Zavoda, ki vključuje naslednje poklicne profile zaposlenih: diplomirano medicinsko sestro, srednje medicinske sestre oz. tehnike zdravstvene nege, bolničarje negovalce, fizioterapevtko in delovno terapevtko, strežnike. Zdravstvena nega se izvaja v skladu z navodili zdravnika, glede na specifične potrebe vsakega stanovalca skozi ves teden, vse dni v letu.

Kako je poskrbljeno za socialno oskrbo stanovalcev?

Stanovalci potrebujejo poleg osnovne zdravstvene nege in oskrbe še dodatno ponudbo za dvig kvalitete bivanja. Z razvedrilnimi, kreativnimi, gospodinjskimi ter drugimi aktivnostmi se stanovalcem krajša čas, ter se ustvarja prijetno vzdušje. Spodbuja se jih k navezovanju stikov med stanovalci in sklepanju prijateljstev. V Zavodu organiziramo prireditve, zabavna srečanja, piknike, izlete.

Pri kateri osebi lahko dobimo informacije o zdravstvenem stanju svojca?

Informacije o zdravstvenem stanju stanovalcev so izključno v pristojnosti obeh zdravnikov, ki v Zavodu skrbita za zdravstveno oskrbo stanovalcev. Informacije o zdravstveni negi stanovalcev lahko prejmete pri vodji službe zdravstvene nege in oskrbe - pri glavni medicinski sestri.

Ali je kljub prenizkim osebnim prejemkom glede na ceno mesečne oskrbnine mogoče biti sprejet v Zavod sv. Terezije?

Vsekakor. Državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji, ki za razreševanje socialnih stisk in težav potrebujejo organizirano strokovno pomoč v obliki socialnovarstvenih storitev imajo pravico do oprostitve plačil za posamezne socialnovarstvene storitve, med katerimi je tudi institucionalno varstvo. Upravičenec in njegovi zavezanci lahko centru za socialno delo predložijo izpolnjeno »Vlogo upravičenca (oz. Vlogo zavezanca) za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev«.

Pravico do oprostitve lahko uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če ne morejo plačati celotne vrednosti storitve, po naslednjem vrstnem redu plačil:

storitev plača upravičenec
upravičenec ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost
znesek, za katerega je upravičenec oproščen plačila, plača zavezanec, razen v primerih, ko ni zavezancev
zavezanec, ki je fizična oseba, ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost
zavezanec, ki je pravna oseba, ni upravičen do oprostitve.

Na podlagi Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/2004, 124/2004, 114/2006-ZUTPG) je zavezanec fizična oseba, ki ni družinski član, če ga z upravičencem veže preživninska obveznost po predpisih Družinskega zakonika oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva, zavezuje izvršljiv pravni naslov.

Center za socialno delo na podlagi Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/2004, 124/2004 114/2006-ZUTPG) ter materialnega stanja upravičenca/zavezanca odloči o višini oprostitev in prispevkov k plačilu socialnovarstvene storitve.

Oprostitev upravičenca je razlika med vrednostjo storitve in njegovim prispevkom.

Oprostitev zavezanca je razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca.

V primeru oprostitve upravičenca/zavezanca plača razliko do vrednosti storitve Republika Slovenija ali občina.

Glede na določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/04) so polnoletni otroci po svojih zmožnostih dolžni preživljati svoje starše. Glede na navedeno, so otroci za svoje ostarele starše dolžni plačati ali doplačati tudi oskrbo v institucionalnem varstvu. V kolikor polnoletni otroci sami ne razpolagajo z dovolj sredstvi za plačilo oskrbe staršev, lahko v postopku na centru za socialno delo (po krajevni pristojnosti glede na stalno bivališče staršev) urejajo plačilo oskrbe za starše, ki bo v tem primeru poravnano iz občinskih sredstev.

Kako uveljavljamo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo?

Do dodatka za pomoč in postrežbo so upravičeni prejemniki starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine ali vseh življenjskih potreb. Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo poda upravičenec (zavarovanec), svojec ali skrbnik.

Osebni zdravnik na podlagi zdravstvene dokumentacije pregleda pacienta ter mnenja specialista pripravi potrebno dokumentacijo. Priprava te dokumentacije se ureja proti plačilu.

Odločbo o upravičenosti in višini do dodatka za pomoč in postrežbo izda na podlagi prejete zdravstvene dokumentacije in osebnega pregleda upravičenca invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ali je dodatek za pomoč in postrežbo potrebno kasneje vračati?

Mnogi se po nastopu sprememb na področju socialnovarstvenih transferjev (po uveljavitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS) pravico do dodatka za pomoč in postrežbo bojijo uveljavljati, ker domnevajo, da to podobno, kot pri uveljavljanju pravice npr. do doplačila storitve institucionalnega varstva s strani občine pomeni zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist občine. To ne drži. Pravna podlaga za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo je v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Dodatka za pomoč in postrežbo ni potrebno vračati.

Kako je poskrbljeno za prehrano stanovalcev?

V domski kuhinji osebje vsak dan pripravlja sveže pripravljeno in starostnikom primerno prehrano (glede na zdravstveno stanje posameznika bodisi v kosih, sekljano, pasirano) ter napitke. Za stanovalce, ki jim je predpisana dieta, se pripravljajo npr. sladkorna, želodčna, hipolipemična dieta, dieta brez laktoze, itd.

Stanovalci prejmejo dnevno štiri obroke hrane – zajtrk, kosilo popoldansko malico in večerjo.

V Zavodu se zavedamo, da je prehrana pomemben dejavnik zdravja in dobrega počutja starejših. Splošno znano je, da je med starejšimi zelo razširjena podhranjenost in dehidracija. Podhranjenost pri starostnikih je po mnenju dr. Irene Hren, univ. dipl. inž. živil. teh., klinične dietetičarke (Sodelovanje na področju klinične prehrane med institucijami v regiji – primer dobre prakse, 2020: 10 – 13; v: Abbott Nutrition novice) povezana z boleznimi, zmanjšanjem funkcionalnega stanja, mišične funkcije, kostne mase, imunosti in kognitivnih funkcij, višjo stopnjo ponovnega sprejema v bolnišnico. »Vzroki za podhranjenost, povezano z boleznimi, so številni in vključujejo nezadostnem vnos hrane/hranil, okvarjeno presnovo in absorpcijo hranil ter povečane potrebe s povečanimi izgubami (npr. zaradi ran, slabe absorpcije in katabolizma). Glavni vzrok za to vrsto podhranjenosti je predvsem nezadosten vnos hrane. Nezadostne vnos hrane povzročajo številni dejavniki, kot so anoreksija, ki je pogosta značilnost bolezni, spremenjen okus, slabost, bruhanje ter drugi neželeni učinki, ki jih imajo zdravila in druge oblike zdravljenja, težava pri prehranjevanju in požiranju, nezadovoljstvo s hrano v ustanovi. Tudi psihološki dejavniki, npr. tesnoba, depresija, žalovanje, lahko zmanjšajo vnos hrane.

V postopku sprejema novega stanovalca v Zavod služba zdravstvene nege in oskrbe izvede oceno stanja prehranjenosti po metodi NRS 2002 (Nutritional Risk Screening). Na osnovi ocene indeksa telesne mase (ITM) uvrsti stanovalca v posamezno kategorijo: težka podhranjenost, podhranjenost, normalna teža, debelost.

Kako se oblikujejo cene storitev v domovih za starejše?

Cene storitev institucionalnega varstva se določajo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št.: 36/02, 107/02, 3/04). Cene standardne oskrbe sprejme Svet zavoda, k cenam oskrbe poda ustanovitelj soglasje. Svet zavoda sprejme tudi cenik nadstandardnih storitev.

Kako se razlikujejo med seboj kategorije oskrbe stanovalcev in s tem cene storitev?

Ob sprejemu v dom starejših se vsakega stanovalca glede na njegovo zdravstveno stanje razvrsti v kategorijo oskrbe in sicer:

Oskrba I: v to kategorijo so razvrščene osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne samostojno živeti in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči;

Oskrba II: v to kategorijo so razvrščene osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči;

Oskrba III/A: v to kategorijo so razvrščene osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb;

Oskrba III/B: v to kategorijo so razvrščene najtežje prizadete osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.

Oskrba IV: v to kategorijo so razvrščene osebe z najzahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence in sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor ter posebne oblike varstva (oskrba oseb z demenco). Oskrbovanci potrebujejo stalno 24-urno strokovno pomoč, nadzor in varovanje.

Oblika oskrbe vpliva na izvajanje storitev institucionalnega varstva za starejše in s tem oblikuje tudi ceno te storitve.

Cene oskrbe se zvišujejo glede na pomoč in nego strokovnega osebja (cena oskrbe I je najnižja, cena oskrbe IV je najvišja) in bivalnega standarda, ki ga stanovalec uporablja. Glede na morebitne spremembe zdravstvenega stanja stanovalcev se spreminja tudi kategorija njegove oskrbe.

KRITERIJI ZA SPREJEM V ZAVOD

Komisija za sprejem, premestitev in odpust predlaga sprejem bodočega stanovalca iz seznama čakajočih za sprejem, ko je v Zavodu na voljo ustrezno mesto in pri tem upošteva naslednje kriterije:

vrstni red po prispetju prošenj oz. dolžino čakalne dobe
zdravstveno stanje uporabnika, ki pogojuje vrsto potrebne storitve
bližino stalnega bivališča uporabnika in njegovih svojcev
socialne razloge, ki lahko pomembno vplivajo na najnost čimprejšnjega sprejema
druge razloge, ki opravičujejo sprejem prosilca v Zavod.

Prošnjo za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo lahko vložijo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in so stari nad 65 let.